Poznamo dve vrsti toksokare in sicer:
- PASJA ( CANIS TOXOCARA)
- MAČJA (TOXOCARA CATI)
Psi in mačke so glavni gostitelji odraslega parazita, kot tudi divje živali iz njihovega rodu in se v njih tudi razmnožujejo.Človek je začasni gostitelj v katerem se iz jajčec razvijejo ličinke, ki se ne razvijejo v odraslega zajedalca.
Ljudje se okužijo z njihovimi jajčeci, ker jih je v naravi veliko in sicer:
- v zemlji (iz iztrebkov psov in mačk)
- v prahu
- v zraku
- na sveži zelenjavi in sadju ki je bila nabrana v zemlji.
Organizem človeka je napačen naslov za njih, ker se odrasli parazit lahko razvije samo v živalih, pri človeku pa se iz teh jajčec v črevesju razvijejo ličinke, katere potem pridejo v krvni obtok in se naselijo na enega od organov ali pa na tkivo.
Največkrat so to:
- možgani
- oči
- pljuča
- jetra
- srce
Zajedalec v stanju ličinke lahko leta ostane v telesu, če jih organizem človeka sam ne uniči ali pa, da človek sam ne izbere primernega načina za njihovo izločanje oz. uničenje. Ker se ne razvijejo v odrasle zajedalce je to glavna ovira pri odkritju diagnoze.
Težko je direktno odkriti ličinke toksokarioze v organizmu.
TOKSOKARIOZA JE NEOPAZNI DEJAVNIK ZA OGROMNO OBOLENJ
Izvor okužbe s toksokariozo pri človeku so največkrat psi in mačke, ki so primarni gostitelji zajedalcev v katerem odraščajo in odlagajo jajčeca. Ta se potem z iztrebki izločijo na prostost.
Njihova dlaka ravno tako vsebuje jajčeca, katera se potem s pomočjo dotika in umazanih rok prenaša dalje.
Največji izvor okužbe so otroška igrišča. Pesek v njih je praktično javni WC za pse in mačke. Dovolj je že, da se majhen otrok malo poigra v pesku, potem da v usta prst in okužba je tu.
Vprašanje je samo, koliko jajčec je prišlo v organizem in kako se bo imunski sistem z njimi boril. Po podatkih ruskih znanstvenikov je okužba pri otrocih 40 do 50 %. Če se iztrebkov psov in mačk z mestnih ulic ne čisti, se le ti osušijo in potem veter raznese ta prah v katerem so jajčeca parazitov.
Ljudje, še bolj pa otroci to vdihavajo in tu je neopazna okužba, ki se ji ne more nihče izogniti.
Majhni otroci so najbolj dovzetni okužbe, ker so njihova usta in nos blizu zemlje, kjer je koncentracija prahu v zraku velika.
OGROŽENE SKUPINE, KI SO PODVRŽENE IN PRIMERNE ZA OKUŽBO Z TOKSOKARIOZO
- otroci od 3 do 5 let
- lastniki psov in mačk
- veterinarji
- zaposleni, ki dnevno prihajajo v stik z psi in mačkami
- prodajalci zelenjave in sadja
- kmetje
- lovci
POTI OKUŽBE Z TOKSOKARIOZO
Osnovni izvor okužbe za ljudi so:
- okuženost zemlje z jajčeci toksokare
- kontakt z zemljo
- dlake živali
- okuženost prehrambenih proizvodov
- okužena voda
- premalo termično obdelano meso (kokošje, svinjsko, divjačinsko) pri katerih se ravno tako odvija proces naseljevanja ličink, po vnosu jajčec z hrano v organizem.
OKUŽBA JE MOŽNA PREKO CELEGA LETA
MANIFESTACIJA OBSTOJA, SIMPTOMI TOKSOKARIOZE V ORGANIZMU
Okužba človeka nastopi, ko do črevesja pridejo jajčeca toksokare. V kolikor jih na tej poti ne uniči žolč v proksimalnem delu tankega črevesja se iz jajčec izležejo toksokare. Jajčeca potem prodrejo skozi sluznico črevesja v krvni obtok in tako prispejo v jetra in desno polovico srca.
S prihodom v pljučno arterijo, ličinke toksokare nadaljujejo naseljevanje in preko kapilar prehajajo v pljučno veno in pridejo v levo polovico srca, odkoder se potem razširijo po celem organizmu.
V kolikor jih imunski elementi v krvi in tkivih ne uničijo, potem pride do njihove invazije.
Tam kjer ličinke fizično ne morejo preiti, to je čez tanke krvne žile in kapilare (to je velikosti manjše od 0,020 mm) naredijo krvav zapredek tako imenovano granulo in to je največkrat v:
- jetrih
- pljučih
- srcu
- ledvicah
- slinavki
- možganih
- očeh
- ter tudi v drugih organih in tkivih
Ličinke toksokare ostanejo žive zelo dolgo (mesece in leta). Ponavadi preidejo v neko stanje mirovanja (hibernacije) in kadar se pojavijo ugodni pogoji, to je običajno pri padcu imunskega sistema, granule počijo, ličinke se aktivirajo in nadaljuje se nadaljne širjenje.
Ličinke toksokare lahko v organizmu ostanejo do 10 let.
Odrasli zajedalci se naseljujejo v črevesju gostitelja. Tam jim sicer ne odgovarja, ker človek ni pravi gostitelj za njih, najbolj primerni so psi in mačke. Srednja dolžina življenja odraslega zajedalca je mesece, maksimalno 6 mesecev
Ženski spol zajedalca toksokare izloči več kot 200.000 jajčec v 24 urah, ki se s pomočjo fekalij oz. iztrebkov živali izločijo v naravo. To je vzrok, zakaj je toliko toksokare okoli nas.
Čas dozorevanja jajčec je odvisen od temperature in vlažnosti sredine. V zemlji se jajčeca toksokare zelo dolgo obdržijo oz. preživijo in zato so dolgo infektivna.
Ličinke v začasnem gostitelju povzročajo psihične spremembe.
Npr. raziskave so pokazale, da se okužena miš ne boji mačke.
Ko mačka požre miš, ličinke preidejo v gostitelja, kjer se razvijejo v odraslega zajedalca in se potem dalje razmnožujejo. So kazalci, da lahko tak efekt povzročijo tudi pri ljudeh in povečujejo nagnjenost k povečani agresiji, hrabrosti, neumnosti in zmanjšani uvidevnosti.
Razlog takega delovanja je jasen. Zamenjava gostitelja, ker nadomestni gostitelj umre ali pogine, je velika verjetnost da bo pojeden. Velika verjetnost je, da bo pojeden s strani glavnega gostitelja in tako je zajedalec dosegel cilj, da se razvije in dalje razmnožuje.
Kazalci kažejo, da je veliko samomorov in ubijanja brez pravega motiva posledica delovanja zajedalcev, ki hrepenijo po svobodi. Za njih je svoboda zamenjava gostitelja.
ZNAKI OKUŽBE Z TOKSOKARO
Karakteristike toksokare so dolga in težka recidivna obdobja (od nekaj mesecev do nekaj let), kar je povezano z časovnim pojavom naseljevanja njenih ličink v organizmu.
Klinični znaki so odvisni od intenzivnosti infekcije, količine ličink v posameznih organih, višine imunske reakcije organizma. Odvisno je od prevladujočih simptomov.
Diagnosticira se:
- kožna
- nevrološko visceralna
- očesna toksokarioza
Pri kožni toksokariozi se pojavljajo sledeči znaki:
- koprivnica
- napihnjenost in oteklost
- ekcemi in to takrat ko se ličinke najbolj množično naseljujejo
NEVROLOŠKO VISCERALNA TOKSOKARIOZA
Se razvije posledično zaradi okužbe z velikim številom ličink, največkrat se pojavlja pri otrocih pa tudi pri odraslih.
Osnovni simptomi toksokarioze so:
- ponavljajoča (rekurentna) vročina – pljučni sindrom (suh kašelj, pogosti napadi kašlja in to ponoči dušenje, kratek dih)
- povečana pljuča
- abdominalni sindrom (bolečine in napihnjenost želodca, slabost, včasih tudi bruhanje in driska
- limfadeopatija (zvečanje limfnih celic)
- oezofilija ( prisotnost eozonofilov v krvi)
- hipergamaglobulinemija (povečan nivo gamaglobina v krvi)
Pri naseljevanju ličink v možgane se pojavljajo razne nevrološke težave v zvezi z obnašanjem oz. vedenjem gostitelja:
- hiperaktivnost
- težave pri branju
- motena pozornost
Očesna toksokarioza se pojavlja pri okužbi z minimalnim številom ličink. Obolenje lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let.
Klinična obolenja se pojavljajo kot:
- stabizem (oči, las)
- poslabšanje vida
- Leikokorija (mačje oko)
- apces
- optični nevritis (vnetje vidnega živca)
- keratitis (vnetje roženice očesa)
- alopecija (krožno izpadanje las)
V večini primerov se z toksokaro okuži samo eno oko.
POSLEDICE TOKSOKARIOZE
Z naseljevanjem v organizem ličinke ranijo tkivo, kar povzroča krvavitve, razne nekroze (prezgodnja smrt celic) in razna vnetja.
Ličinke čeprav umrejo, vseeno naredijo škodo v organizmu.
Poškodba očesnega živca lahko privede do oslepitve na enem očesu.
Pri visceralni toksokariozi je možen razvoj hude pljučnice in če se pojavijo še druge okužbe lahko pride do smrtnega izida.
Pri toksokariozi se velikokrat pojavljajo granulomi (krvavitve) v bilo katerem organu ali tkivu še največkrat pa v:
- jetrih
- pljučih
- slinavki
- srcu
- limfnih žlezah
- možganih
DIAGNOSTIKA TOKSOKARIOZE
Zelo težko je najti ličinke toksokare. Uspeh njihove identifikacije pri histoloških testih je zelo redek.
Zato je glavna metoda v diagnostiki imunološka. Imunska reakcija telesa na okužbo proizvaja protitelesa.
Pri kliničnih pojavih obolenj, z diagnosticiranjem antitoksokarioznih protiteles, se potrjuje obstoj infekcije z toksokaro, to je obstoj ličink v organizmu.
Kdor ima psa ali mačko in je v tesnem kontaktu z njimi, se pojavlja velika možnost okužbe z toksokaro, kar pomeni, da je zelo izpostavljen tej nevarnosti.
V primeru oslabljenega imunskega sistema npr. pri virusnih infekcijah, gripah, bakterijskih in pri nekaterih drugih obolenjih je tveganje invazije toksokarioze zelo veliko.
Diagnostika očesne toksokarioze je zelo težavna (ker se specifična protitelesa v krvi ne pojavljajo ali pa je njihov nivo zelo nizek). Količina zazonofilcev je običajno normalna ali pa malo povišana. Včasih je mogoče pri oftamološkem pregledu najti ličinke v okolici očesnega živca ali pa v makularnem področju.
PREVENTIVA TOKSOKARIOZE
- Umivanje rok po vsakem kontaktu z zemljo ali živalmi
- Natančno umivanje sadja, zelenjave in drugih živil, katera so lahko okužena z toksokaro in so bila v stiku z zemljo ali živalmi.
- Izogibamo se dotikom z rokami okoli ust, ušes in oči, ki so bila v kontaktu z živaljo in so na njih lahko prisotne bakterije
Jajčeca toksokare in drugih zajedalcev so takšna kot bi bila pokrita z lepljivim materialom, ki onemogoča, da se ta težko v celoti odstranijo iz površine na kateri se nahajajo.
To je možno samo z uporabo posebnih sredstev ali pa z dolgim namakanjem najmanj 40 minut.
Pod pritiskom vode se jajčeca odlepijo in potrebno je vsaj nekajkrat izprati pod tekočo vodo.
Zelo pomembno je, da hišnim ljubljenčkom omogočimo reden pregled in da upoštevamo navodila veterinarja kako in kolikokrat je potrebno uporabljati izdelke proti glistam in zajedalcem.
ZDRAVLJENJE TOKSOKARIOZE Z ZDRAVILI, ki ji predpisuje uradna medicina ta zdravila so:
- TIABENDAZOL ( MINTEZOL)
- MEBENDAZOL (VERMOKS)
- SOLTRIK
Pomagajo pri zdravljenju kadar so ličinke toksokare v fazi naseljevanja. Ne pomagajo pa pri ličinkah, ki so že v stanju granuloma v tkivih in na organih.
Vsa ta zdravila imajo zelo negativne učinke na naš organizem, še posebej na jetra tako, da se po jemanju zdravil in po odstranitvi toksokarioze lahko pojavijo druga obolenja.
Zdravila zmanjšujejo imunski sistem, organizem pa je še naprej podvržen zunanjim okužbam.
Neželjeni stranski učinki, ki jih povzročajo navedena zdravila:
- sindrom intoksikacije
- slabost
- bruhanje
- driska
- bolečine v trebuhu
- alergijske reakcije
- spremenjena sestava krvi
- nevrološke težave